All Posts

Včasih se ustavim pred platnom, ki ga obdaja tišina galerije. V tem trenutku se zdi, da umetnost ni le nekaj, kar gledamo, temveč nekaj, kar občutimo. Umetniške galerije niso le prostori za razstavljanje slik ali skulptur. So žive zgodbe, ki nas povezujejo z globljimi deli človeške izkušnje. Kako torej galerije vplivajo na družbo? Kako spreminjajo naš pogled na svet in na nas same? Vpliv umetniških galerij na družbeno tkivo Umetniške galerije so kot ogledala družbe. Odsevajo

Če bi za vsak »To je nemogoče« ali podobno frazo dobil 1 evro, bi bil Vladimir Rockefeller Rozman. Zares se čudim, kako sem tu, kjer sem, po vsem tem »pa to ne bo šlo«. Veliko prej, preden sem prijel prvo platno, sem imel drugačen občutek o tem, kako naj bi osnovne stvari na svetu delovale. To so bile otroške sanje. Dobrih 30 let za tem pišem ta blog in se spominjam preproste misli – vsi bi morali imeti enake možnosti. Ene možnosti imamo, ene žal realno nimamo. A to še n

Mislim, torej, torej sem. To sem slišal že neštetokrat. In priznam, imelo je težo, dokler se nisem vprašal: kaj pa mislim? Kaj se je zgodilo – torej preteklost, ki je več ni? Ali kaj se bo zgodilo – prihodnost, ki še ne obstaja, dokler ne postane sedanjost? In kaj mislim? Mešanico vsega tega? Koliko časa človek obstane v svojem življenju v tem, kar ne obstaja? A po drugi strani nam spomin in vizija omogočata, da se učimo, ustvarjamo ... Dajeta nam možnost, da vidimo. A presoj

(slika je samo AI vizualizacija koncepta) Delavnice so bile že izvedene prej. Zdaj pa prvič njihove slike predstavljam na Salvador Club Poletni razstavi. S tem nisem želel samo razstaviti njihove slike ampak, dati priložnost, da dobijo svojo zgodbo. Razstavljene bodo 4 izbrane slike (ob eni moji), ki so mi bile podarjene s strani udeležencev. Moje osrednje delo ni za prodajo, ostala dela pa se bodo prodajala po 350€ ne glede na velikost. Izkupiček od posamezne prodane slik

Sedim in razmišljam o skoku. Ne v prepad. O skoku v življenju. Večkrat se mi rodi kakšna »x« ideja. Po navadi precej nerealna na prvo žogo. Vedno namreč razmišljam, kako bi lahko kakšno stvar obrnil, spremenil ali izboljšal. Pa ne nujno tako, da bi bolje delovala. Včasih samo lepše. Enostavneje. Bolj po moji viziji. Predvsem pa tako, da bi služila ljudem. Da bi jim nekaj izboljšala. Podobno potekajo tudi moja svetovanja. Prvo sito je zelo preprosto: ali produkt ali storitev

Sedim na terasi in opazujem mravlje. Ena za drugo nosijo drobtine kruha po svoji poti proti vrtu. Sprašujem se: ali mravlje razmišljajo o namenu življenja? Po mojem ne. Preprosto živijo. Delajo, jedo, skrbijo za skupnost in nadaljujejo življenje. Pogled mi uide na kumkvat. Cveti. Čebele opravljajo svoje delo. Vse deluje brez velikih besed in razlag. Preprosto raste. Ali bi lahko tudi mi na svoje življenje gledali tako preprosto? Verjetno ne vedno. Ali pa mogoče vendarle lahko

Bila je velika kletka, ki ji ni bilo videti konca. V njej pa veliko ptic. Letele, prepevale, si ustavrjale družino, imele hrano, varnost, vendar so mogle vsak dan – pol dneva prenašati vejice. A ker je bila vseeno kletka, so videle druge ptice leteti zunaj – a zunaj je bil mraz, iskati so morale hrano, nekatere so se pred dežjem skrivale za listi in še naravne plenilce so imele. A so vseeno tako veselo čivkale, se družile v jatah - življenje je izgledalo tako magično. Ven

Kako je dejansko vse povezano? Slikanje, poslovni procesi, zasebne zadeve. Vse, kar je predstavljalo pred časom več projektov se je združilo v eno gibanje. Že od začetka poslovnega delovanja in kariere sem posvečal del dela povezovanju, izboljšanju odnosov v družbi, podpori mladim in veliko energije vlagal v pravičen ekonomski sistem. Sama esenca je ostala vseskozi enaka - samo okoliščine so se spreminjale. Kot življenje samo. S tržnico, Ameriko, delom v proizvodnji in delom

Delo "Who is hungry?" je avtorjeva prva "sporočilno" ustvaritev. Predvsem ob misli na to, da poleg viška hrane vsako leto zaradi lakote in bolezni, povezanih z lakoto, umre približno 9 milijonov ljudi je ustvaril, kot opomnik sebi. Da hrana ni komoditeta s katero bi nezavedno ravnali ampak snov, ki nas tvori in oblikuje. Takšna smrt je več kot pri aidsu, malariji in tuberkulozi skupaj. Od tega 3,1 milijona OTROK "Who is hungry?" Olje na platno, 2025, 70x50 cm, Vladimir Rozman

V drugem delu serije dekle stopi dlje v svet. Velik cvet ob njej simbolizira krhkost in odpornost otroštva – znak rasti, upanja in poti,...

Tretje delo v seriji, v katerem se deklica vse bolj poglablja v svet okoli sebe. Njene misli in občutki se prepletajo z realnostjo in...

Življenje je neskončno. Kaj pa mi? Mi smo le kratek utrinek – kot kresnička, ki zasveti in ugasne. Naše življenje traja 80, morda 100...

Deklica se je rodila v svetu, ki jo je ljubil, a tudi sodil. V objemu svojih staršev je našla varnost, toplino in sprejetost. A kmalu je...

Pred nekaj meseci sem prvič vzel čopič v roke. Ni bilo načrtovano, ni bilo premišljeno – bila je čista intuicija. In v trenutku, ko so se...